... boginja zmage, ki je na številnih vazah in v kipih največkrat upodobljena s krili in s palmovo vejico v roki. Junaki na bojiščih so se obračali k njej in čakali njenega znamenja, ki bo prineslo zmago in prišlo na polje kot silni veter. Kajti Nike tako v vojni kot v miru vodi Zeusovo kočijo zmagam naproti.
Je tekmovalna, drzna boginja, ki v vojni Titanov, ko za trenutek tudi sam oče bogov Zeus na Olimpu neodločno okleva, ne hrani besed. Z nagovorom ga spodbudi k zmagi in si s svojim čistim duhom zagotovi obstoj vse do danes. Rimljani so Nike častili pod imenom Viktoria, slovanska različica je Zmaga. Palmova vejica v njeni roki pa je simbol miru.
Rotary klub Ljubljana Nike želi udejaniti plemenite lastnosti grške boginje. V Sloveniji imajo ženski klubi sto in več-letno tradicijo.
Imena kot Marija Murnik Horak, Marija Manfreda, Ivanka Anžič Klemenčič, Cilka Krek, Elvira Dolinar, Marica Strnad Cizerlj, Minka Gove kar in mnoga druga, so povezana z začetki uveljavljanja pravic žensk v privatni in javni sferi ter z začetki socialne države in storitev zdravstva, varstva in nege ter šolstva, kot jih poznamo danes. Prav ženska društva so od nekdaj zbirala prispevke in ustvarjala prihodke za boljše življenje vseh nas. V okviru njihovih organizacij so bila ustanovljena prva zavetišča za ženske in otroke, za starejše (služabnike), bolnišnice, porodnišnice in sirotišnice. Brez njihovega požrtvovalnega prispevka bi imeli v Sloveniji precej nižjo splošno raven socialnih storitev.
Tudi ženska politična beseda je bila od nekdaj ključna za Slovence: od 200.000 tisoč podpisov za majniško deklaracijo leta 1919, ki jih zbrala Franja Tavčar, do radikalnih zakonskih temeljev, ki jih je po drugi svetovni vojni ženskam v prid uveljavila Vida Tomšič. Na Parnasu lepih umetnosti smo od nekdaj imeli pomembne ustvarjalke in mecenke – še danes ni umetnosti brez ljubiteljic in donatork.
Nike je vse to: zveza žensk, ki zmagujemo in želimo zmagoslaven mir zmagoslavno deliti s partnerji in otroki.
Za lepše in boljše življenje vseh nas.