Marija Murnik Horak (1845-1894) je bila ljubljanska narodna buditeljica in organizatorka dobrodelnih, prosvetnih in ženskih društev. Pod njenim vodstvom so zavedne in socialno občutljive Slovenke leta 1892 ustanovile žensko podružnico Družbe sv.Cirila in Metoda, ki je štela 100 članic. Marija Murnik Horak je v svojem aktivnem življenju, ki ji ni dalo svojih otrok, skrbela za dijake, sirote, delovala v raznih narodnobudnih in literarnih krožkih, organizirala socialno pomoč za revne in štipendije za slovenske visokošolce.
Eleonora Jenko Groyer (1879-1959) je bila prva slovenska zdravnica, ki je promovirala prvič v Peterburgu, drugič pa v Zagrebu. Delovala je v Ljubljani kot splošna zdravnica, njene največje zasluge pa gredo njenim številnim zdravstvenim člankom, ki jih je desetletja objavljala v ženskih revijah, največ v reviji Ženski svet. V njih je opozarjala na slabo oskrbo nosečnic in težavne razmere žena v tovarnah, na pomanjkljivo zaščito mater in otrok, dajala nasvete za vzgojo otrok, zdravo prehrano in duševno ravnovesje med partnerjema v zakonu. Njeni članki so kljub velikemu napredku življenjskih razmer še danes zanimivi in aktualni.
Joža Trdina (1892-1991) velja za utemeljiteljico predšolske in šolske telovadbe na Slovenskem. Izobrazila se je za učiteljico, bila je narodnozavedna in pridna telovadka, aktivna v vseh starojugoslovanskih sokolskih društvih, na slovenskih dekliških šolah je poučevala športno vzgojo, higieno in nemščino. Napisala je prvo strokovno knjigo Otrokova telesna vzgoja, 1941, v kateri naniza številne igre, ki telovadne vaje otroku približajo na zabaven način. Takoj po vojni je v športno vzgojo uvedla plavalne in smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino. Njen igriv športni duh je razgibaval slovensko mladino skoraj celo stoletje.
Jula Molnar (1891-1967) je bila podjetnica in prva slovenska hotelirka, ki je na Bledu ustvarila najboljši hotel na Slovenskem. Ko si je v očetovem turističnem penzionu zaslužila doto, jo je skupaj s tveganim bančnim posojilom vložila v nakup tedanjega naravnega vrelca in lesenega hotela nad njim Luisenbad ter iz njega leta 1925 sezidala nov hotel Toplice, ki je kmalu postal shajališče evropskih politikov in poslovnežev. Ko so angleški gostje Juli pripovedovali o golfu, se je hitro lotila gradnje prvega golf igrišča v okviru hotela s pogledom na Stol. Bila je finančni genij, iznajdljiva do konca, naj je šlo za pomoč partizanom ali organizacijo vrhunskega banketa.
Ivana Kobilca (1861-1926), najslavnejša slovenska slikarka, je s presledki študijskih potovanj in šolanj zvečine živela v Ljubljani. Da bo slikarka, se je trdno odločila pri šestnajstih in kmalu pokazala zanimanje za portrete, od katerih je najslavnejša njena Kofetarica. Razstavljala je v najslavnejših evropskih razstaviščih, bila častna članica slovitega pariškega Salona, povsod so kritiki hvalili njeno tehnično dovršenost in talent. Do danes je eno najslavnejših slovenskih slikarskih imen, ki je zaradi dejstva, da je ženska, predolgo počivalo v sijaju senc dreves njene čudovite slike Poletje.